Ugotovitve in priporočila posvetovanja

19. posvetovanje Sekcije za raziskovanje informacijskih sistemov

Usmeritve raziskovanja in izobraževanja na področju informacijskih sistemov:
Priložnosti za Slovenijo v okviru 7. raziskovalnega programa Evropskih skupnosti

v sodelovanju z

Odsekom Slovenija, Zveza za informacijske sisteme, Slovenia Chapter, Association for Information Systems – AIS
http://eCenter.FOV.Uni-Mb.si/AIS

Petek, 16. marca 2007, Izobraževalni center SRC.SI, Grimšče pri Bledu, http://www.SRC.si

Panel 1
Informacijski sistemi: trendi na področju raziskovanja in izobraževanja

V panelu so sodelovali:

Vodja panela, dr. Mirko Vintar je uvodoma ugotovil, da je področje izobraževanja in raziskovanja informacijskih sistemov sestavni del slovenskega visokošolskega izobraževanega in raziskovalnega prostora in zato prav tako izpostavljeno turbolentnim spremembam, kot vsa druga področja. Med spremembami, ki so izrazito zaznamovale to sfero v zadnjih letih, je izpostavil izjemno nagel razvoj novih izobraževalnih središč, univerz, visokošolskih zavodov, predvsem zasebnih, ki po eni strani prinaša koristen 'prepih' med obstoječe institucije in 'veličine' na konkurenčnih področjih, hkrati pa tudi v precejšnji meri upravičeno skrb, da nenadzorovana širitev mreže visokošolskih zavodov, brez skrbno razdelanih standardov kakovosti lahko še dodatno zniža kakovost našega visokošolskega sistema, ki je že itak načeta. O teh vprašanjih je obširno spregovoril državni sekretar dr. Dušan Lesjak in predstavil ključne poglede in stališča ministrstva do nadaljnje širitve mreže slovenskih univerz in visokih šol.

Druga tema, okrog katere se je vrtela razprava, je ‘evropeizacija’ slovenskega raziskovalnega prostora z vsem, kar to pomeni. Večja pretočnost in mobilnost raziskovalnih potencialov, konkurenčnost, kakovost, povezovanje v okviru evropskih raziskovalnih programov, vse to zahteva, da se slovenska raziskovalna sfera v čim večji meri prilagodi evropskim 'standardom in normativom'. Na tem področju ima ključno vlogo Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - ARRS in njene usmeritve, ki jih je orisal njen direktor, dr. Franci Demšar.

V tretjem tematskem sklopu pa sta predstavnika Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, .dr. Jurij Jaklič, ter predstavnik Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Krisper, predstavila dosedanje izkušnje pa tudi probleme z uvajanjem bolonjskih študijskih programov.

V razpravi, ki je sledila prestavitvam panelistov, so udeleženci izpostavili predvsem skrb za kakovost nadaljnjega visokošolskega izobraževanja v Sloveniji ter nujnost tesnejšega povezovanja med akademsko-raziskovalno sfero in gospodarstvom.

Panel 2
Izraba potencialov inovativnih slovenskih raziskovalcev informacijskih sistemov za povečevanje konkurenčnosti Slovenije in EU

V panelu so sodelovali:

Panel se je usmeril v razpravo o vprašanju: Kako povečati koristi sodelovanja v raziskovalnih projektih EU? Podlago za razpravo sta pripravila dr. Andreja Umek Venturini in dr. Jože Gričar na podlagi izkušenj v 5. in 6. Okvirnem programu Evropskih skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj. Koristi sodelovanja v EU projektih je mogoče presojati kot neposredne in posredne.

Neposredne koristi so:

Posredne koristi so:

Za ilustracijo uspešnosti slovenskih raziskovalcev in razvojnikov v 5. in 6. Okvirnem programu in še posebej na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij - IKT so bile navedeni naslednji podatki:

ais_1

ais_2

ais_3

ais_4

ais_5

ais_6

ais_7

ais_8

ais_9

V razpravi so bile izpostavljene naslednje ugotovitve in priporočila:

Za Slovenijo je pomembno spoznanje, da so male države najbolj uspešne pri pridobivanju projektov EU, merjeno na milijon prebivalcev. V glavnem lahko to dejstvo pripišemo večji fleksibilnosti manjših sistemov, po drugi strani pa tudi nezadostni kritični masi glede finančnih in človeških virov v manjših držav za realizacijo pomembnih in prebojnih raziskovalnih projektov. Zato priporočamo izrabo obdobja priprav Slovenije v času predsedovanja EU in med predsedovanjem v prvi polovici leta 2008. Posebno velja izrabiti priložnosti prilagodljivosti in odzivnosti vseh medsebojno povezanim organizacij v okolju manjše države ter doseči večjo prepoznavnost naših kvalitet in prednosti.

Priporočamo promoviranje spoznanja, da »informatika« ni samo razvojno orodje, ampak je vse bolj očitno spoznana kot splošna ustvarjalka razvoja Njen prispevek k povečanju družbenega bruto proizvoda EU se ocenjuje na 40%.

Priporočamo intenziviranje sodelovanja »trojčka«: zasebnih in javnih organizacij ter univerz v vse bolj multidisciplinarnem okolju. Zavedamo pa se težav usklajevanja takega sodelovanje, ki je težko že znotraj ene skupine organizacij. Na primer, med resorji javne uprave. Zato predlagamo iskanje novih načinov organizacijskih oblik sodelovanja raziskovalcev določenega področja in razvijalcev ter uporabnikov zadevnih rešitev. Zavedamo se, da se kakovost sodelovanja sistematično lahko povečuje samo na daljši rok.

Svet Evropskih skupnosti je sprožil pobudo za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje stroškov uprave za 25% do leta 2012. Priporočamo sprožitev in pospešitev ustreznega raziskovanja in razvoja v Sloveniji.

Javna uprava v Sloveniji je usmerjena v uresničevanje ciljev projektov za čimprejšnjo uporabo rezultatov v praksi, vključno z razvojem in vzdrževanjem. Taki projekti pa izhajajo iz dolgoročno usmerjene vizije in sprejete strategije; pri njenem oblikovanju je veliko priložnosti za sodelovanje univerz.

Bančništvo lahko navedemo kot primer gospodarske dejavnosti, v kateri so pospešene akcije nujne. V vse bolj konkurenčnem okolju morajo banke v vse krajšem času ustvarjati nove storitve. Najbolj razvite banke v svetu za to rabijo nekaj tednov, v Sloveniji pa je potrebnih v povprečju šest mesecev ali več, ker interni procesi niso dovolj povezani. V zadnjih desetih letih je bil v Sloveniji v bančništvu narejen samo en velik preboj: e-bančništvo. Za zagotavljanje novih prebojev bo potrebno zagotavljati ustrezne kadre. Priporočljiv pristopov je lahko opredeljevanje samo takih projektov, ki zagotavljajo merljive rezultate v času treh mesecev.

Za povečanje naložb v raziskovanje predlagamo dodatno informiranje o možnostih izrabe tistega člena v zakonu o davkih, ki dovoljuje, da se sredstva, vložena v raziskave in razvoj, lahko uveljavljajo kot olajšava pri davku pravnih oseb. Pogoja za to pa sta dva: da v organizacijah to vedo in da to želijo izrabiti.

Za IKT podjetja v Sloveniji, ki se usmerjajo v čezmejno prodajo rešitev in storitev, je pomembno, da dosežejo prepoznavnost v čezmejni regiji. Upoštevati morajo naraščajoči pomen multidisciplinarnosti v pristopih sodelujočih ekip v vse bolj globalnem okolju.

Za sodelovanje v raziskovalnih projektih EU je nujna prepoznavnosti slovenskih IKT podjetij v raziskovalno-razvojnih ekipah EU. Dosti pred formalnim razpisom raziskovalnega programa morajo imeti vzpostavljeno omrežje sodelujočih organizacij in oblikovana izhodišča usmeritve skupnega projekta, v katerem išče vsaka organizacija uresničevanje svojih ciljev. Zato je pomembno takojšnje intenziviranje čezmejnih povezav (sestanki, delavnice, konference, skupne akcije, priprave skupnih projektov, sodelovanje v projektih).

Želeno bi bilo imeti podatke o tem, kolikšen je delež denarja, pridobljenega s projekti EU, ki se prelije v proizvode, rešitve in storitve, ki jih po dokončanju projekta tržijo slovenska podjetja. Evropske izkušnje sicer kažejo, da je tržno realizacijo raziskovalnih rezultatov zelo težko napovedovati, saj včasih pride do realizacije raziskovalnih rezultatov šele nekaj let po zaključku projekta. Vsekakor je potrebno spodbujati, da slovenske raziskovalne organizacije v partnerstvu s slovenskimi podjetji vstopajo v evropske projekte, kar bi vsekakor dvignilo raven prenosljivosti raziskovalnih rezultatov v prakso v Sloveniji.

Za razširitev čezmejnega poslovanja je pomembno ustanavljanje podjetij v drugih državah, zagotavljanje sodelovanja z njimi in izrabljanje predstavništev v Bruslju. Raziskovalno-razvojne usmeritve takih podjetij morajo upoštevati razdobje petih do desetih let, da bi lahko dosegla kvantni preskok svojega razvojnega potenciala.

V gospodarstvu moramo narediti več; stopiti moramo skupaj. Vlada naj prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem bo usklajevanje čim lažje.

V projektih EU lahko uspejo zgolj strokovno zelo usposobljene skupine, ki se medsebojno dopolnjujejo in so primerno velike. Ker Slovenske raziskovalne organizacije težko tekmujejo z znanimi evropskimi raziskovalnimi središči, je nujno bolj intenzivno sodelovanje organizacij v Sloveniji.

Projekti s področja informacijskih sistemov so običajno izrazito uporabniško usmerjeni, t.j. inženirski. Zato je ključnega pomena, da se v takšne projekt vključijo skupaj z univerzami tudi gospodarstvo in državne/vladne ustanove). Pri tem se pojavlja problem absorbcijske sposobnosti gospodarstva, ki se ga je potrebno zavedati in primerno reševati še posebej pri majhnih ali družinskih podjetjih. Zato je potrebno sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalnimi inštitucijami, ki vključuje tudi prehajanje kadrov.

Edina možna pot v prihodnost je zato PARTNERSKI ODNOS med vsemi udeleženci; tako med posameznimi raziskovalnimi organizacijami oziroma skupinami kot tudi med gospodarstvom in akademskim svetom. Osnova partnerskega odnosa je sodelovanje in dopolnjevanje. Če bi nam uspelo vzpostaviti okolje, ki bi omogočalo neposredno in aktivno udeležbo vseh navedenih vrst organizacij, bi bil to prvi korak k uspehu. To potrjujejo tudi besede vseh sodelujočih na okrogli mizi ,Partnerstvo med gospodarstvom in akademskim svetom za prihodnost Slovenije`, ki je bila na Univerzi na Primorskem v marcu 2007. Verjetno je vloga države v tem odnosu zlasti ustvarjanje pogojev za vzpostavitev okolja, v katerem bi se sodelovanje krepilo. Na primer, nacionalni centri odličnosti, v katerih se lahko bogati nacionalno znanje z znanjem in izkušnjami iz tujine, kar neposredno koristi našemu vedno bolj mednarodno usmerjenemu gospodarstvu, da postaja še bolj konkurenčno.

Če bo vzpostavljeno takšno nacionalno okolje, potem bomo kot skupine lahko uspešneje kandidirali v EU projektih. Skupine morajo biti predvsem proaktivne. Partnerstvo je še toliko bolj utemeljena oblika dela, saj postavlja stroko v ospredje. Samo globalno kakovostna stroka je lahko motor razvoja družbe, saj je tudi naše gospodarstvo globalno.

Cilj ne sme biti samo uspešnost v EU projektu, ampak vse tisto, kar nam takšen projekt lahko prinese kratkoročno in zlasti dolgoročno kot prispevek k povečanemu blagostanju celotne družbe.

Priporočamo bolj »agresivno« nastopanje izobraževalnih in raziskovalnih ustanov v fazi priprave projekta in promocije njihovih dosežkov po njegovem dokončanju. Priporočamo pa tudi posvečanje posebne pozornosti aktivnostim po dokončanju projekta, da bi izrabili spoznanja iz dokončanega projekta, saj vidimo, da raziskovalna skupina neredko opusti uresničevanje, ker se že usmerja v novi projekt

Panel 3
Vloga IKT tehnoloških platform pri vključevanju Slovenije v evropski raziskovalni prostor

V panelu so sodelovali:

Panel je bil namenjen:

Cilj tehnološke platforme je na določenem tehnološkem razvojnem področju združiti podjetja, raziskovalne in akademske institucije, finančne ustanove in regulatorne institucije z namenom pospeševanja razvoja in raziskav na področju, na katerem ima, ali pa lahko ima, Slovenija konkurenčno prednost pred ostalimi.

V uvodnih predstavitvah so panelisti najprej predstavili vlogo tehnoloških platform ter povzeli ključne aktivnosti, dosežke ter v strateških razvojnih programih opredeljena prioritetna raziskovalna področja. Sledila je razprava o interesu podjetij in akademskih in raziskovalnih ustanov po vključevanju v delo tehnoloških platform, prepoznavnosti slovenskih akterjev v evropskih iniciativah, uspešnosti povezovanja in vključevanja v evropske projekte ter o preteklih in bodočih priložnostih in izzivih.

Ključne ugotovitve in predlogi razprave:

Skupna ugotovitev panelistov je bila, da so tehnološke platforme (in akterji, povezani s TP) odigrali svojo vlogo in prispevajo k boljšemu in uspešnejšemu povezovanju in vključevanju slovenskih podjetij in institucij v evropski raziskovalni prostor. Ostaja pa še kar nekaj izzivov in bodočih priložnosti.

V sklopu panela je bila podana in podprta pobuda »Slovenija kot živi laboratorij za IKT storitve in rešitve«. S svojo velikostjo in zmožnostjo prilagajanja je Slovenija idealna dežela za vrednotenje, potrjevanje in izboljševanje naprednih storitev in rešitev, zato je potrebno vložiti vse napore v to, da se tudi na najvišjih državnih nivojih zagotovi podporo omenjeni iniciativi, ki bi lahko bistveno prispevala ne le h ugledu in napredku države, temveč tudi k uspešnejšemu vključevanju Slovenije v evropski raziskovalni in inovacijski prostor.

Več informacij o posameznih platformah je na voljo na spletnih straneh:

Panel 4
Tehnološka mreža in Center odličnosti ICT – razvojna priložnost

V panelu so sodelovali: